CRISPR – znanstveni podvig ali grozljiv socialni eksperiment
CRISPR (clustered regularly interspaced short palindromic repeats, slovensko gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev), revolucionarna tehnologija, ki lahko uredi DNA z neverjetno natančnostjo, je sicer ključna za zdravljenje nekaterih bolezni, kot je na primer rak, a na drugi strani odpira Pandorino skrinjico, na videz nedolžno dejanje, ki ima hude posledice.
Genom je naš celotni genetski načrt, sestavljen iz parov kromosomov, ki jih imamo vsi ljudje v svojih celicah. Danes lahko znanstveniki identificirajo gene, ki povzročajo bolezni, ampak če bi jih želeli spremeniti, bi jih morali izslediti v genomu. Ljudje nimamo enostavnega načina, da bi to naredili, bakterije pa imajo. Te razvijejo imunski sistem, ki beleži viruse, ki jih napadajo, ob ponovnem stiku z virusom pa te lažje prepoznajo in z encimi razrežejo njihov DNA, kar prepreči razmnoževanje virusa. Takšen imunski sistem imenujemo CRISPR.
Jennifer Doudna in njeni sodelavci so v letu 2012 odkrili, da lahko reprogramirajo ta sistem tako, da izsledi in uredi gen po svoji izbiri. To je omogočilo razvoj komarjev, ki so odporni proti malariji, v prihodnosti pa bi se lahko celo znova pojavili mamuti.
Vsi takšni eksperimenti razvijajo težka etična vprašanja o tem, kje naj se potegne črto. Vsi ljudje namreč na različne »bolezni« gledamo drugače. Ali je gluhota, slepota ali pa pritlikavost dejansko bolezen, ki bi jo bilo treba odstraniti? Mnogi nanje namreč ne gledajo kot na bolezni. Vse raziskave pa odpirajo še večje etično vprašanje v genetiki, ki je povezano s tako imenovanimi »dizajnerskimi« dojenčki. Starši bi lahko izbrali barvo oči, inteligenco ter višino. Če bi vlade dovolile spreminjanje zarodne linije, bi to preprečilo prenos bolezni, ki jih povzroča en sam gen (npr. cistična fibroza, spinalna mišična atrofija …), ampak ljudje, ki imajo takšne gene, lahko to naredijo sami, brez kakršnegakoli urejanja DNA, saj lahko na klinikah za plodnost ugotovijo, ali ima zarodek dedno bolezen, v prihodnosti pa bi lahko dobili celotno genomsko poročilo zarodka. Mnogi znanstveniki menijo, da bomo lahko v prihodnosti razvili človeške spolne celice iz kožnih celic in ustvarili zarodke. Če temu pridružimo še spreminjanje genov, bi lahko v prihodnosti krmarili človeško evolucijo in izkoreninili na primer Downov sindrom, pritlikavost in mnoge druge bolezni, kar pa danes daje občutek manjvrednosti ljudem s temi boleznimi.
Zaradi neenakega dostopa do zdravstva bi tako bogatejši lahko imeli genetske prednosti. Že danes so namreč bogati otroci 10-15% bolj zdravi kot revni, ta delež pa bi se lahko zvišal za še dodatnih 15%, kar bi povzročilo še večje neenakosti na svetu.
Urejanje DNA ima lahko torej mnoge negativne posledice za družbo, a mnogi znanstveniki menijo, da bi lahko s premišljenim delovanjem in pogovarjanjem o le tem spreminjanje genov masivno zmanjšalo človeško trpljenje in imelo pozitivne učinke na družbo.
Eva Bergoč, 3. ag
Fotografija: Pexels