Satelit, ki dela naš planet živega?

Luna je najsvetlejše in največje telo na Zemljinem nebu, ki nanjo vpliva s svojim zmernim nihanjem osi.
Luna je od Zemlje oddaljena 384.400 kilometrov.
Gravitacija lune znaša 1,622.
Površina lune predstavlja 3,793107 km2 oziroma 7,4% zemljine površine.
Lunin polmer pa znaša 1.737,4 km.
Obhodna doba okoli zemlje traja 27 dni.

Nastanek:
Luna je najverjetneje nastala pred okoli 4,5 milijarde let, torej v času ko je bilo osončje komaj 30 do 50 milijonov let staro. Današnja teorija o nastanku lune velja, da je takrat prišlo do trka med Zemljo in planetoidom v podobni velikosti Marsa. Tako je nastal naravni satelit (rečemo mu Luna ali mesec), ki pa naj bi se na začetku vrtel z veliko večjo hitrostjo kot danes, vendar se je zaradi soje nepravilne oblike in nekolikšne izbočenosti pri svojem ekvatorju upočasnil.

Zakaj vidimo le eno stran lune?
Vzbokline med Zemljo in luno so povzročile navor, ki je posledično upočasnil vrtenje lune. Ko pa se je vrtilna hitrost izenačila njeni orbitalni hitrosti, je bila vzboklina v skladu z Zemljo.

Zakaj je luna za nas ključnega pomena?
Če luna ne bi ostajala, bi Zemlja bila popolnoma drugačna videza. Obe telesi sta odvisni druga od druge, večinoma zaradi njunega ravnovesja hitrosti. Luna s svojo hitrostjo vpliva na zemljino trenje plimovanja vode, ki pa povzroči reakcijo izmenjave energije, na kar se luna začne odmikati od Zemlje. Obenem pa vpliva na dolžino dneva na Zemlji.

Lunin mrk
Lunin mrk je pojav, ko se Zemlja postavi med Soncem in luno in prepreči, da svetloba pada na luno. Obstajata le dva mrka: popoln lunin mrk in nepopoln lunin mrk. V takih primerih lahko luna postane rdečkastega odtenka, kar povzročajo zadnji sončni žarki z dotikanjem luninih robov. Ob mrkih lahko iz opazovalčeve perspektive rečemo, da gre za sončni zahod in vzhod naenkrat.

Odkrivanje lune
Luna je bila ena izmed prvih nebesnih teles, ki jih je človek hotel raziskati. Prva država, ki je uspešno poslala vesoljsko vozilo (Sputnik) na luno in nazaj, je bila nekdanja Sovjetska zveza s programom Luna. Kasneje je tudi NASA poskušala doseči podobno, in sicer da bi tudi človek dosegel ta naravni satelit. Do sedaj je (od leta 1969) na luno poletelo 24 astronavtov, od tega jih je le polovica dejansko stopila nanjo, nazadnje pa jo je pa človek obiskal leta 1972.
(Slika 4: Neil Armstrong, prvi človek na luni)

ARTEMIS
ARTEMIS je program, ki se zavzema za to, da bi znova pošiljali astronavte na luno, vendar bodo to tokrat tudi ženske in druge rase astronavtov(tk). Ti naj bi z uporabo inovativnih tehnologij raziskovali več lunine površine, kot je kadarkoli bila raziskana. Ta projekt si tudi prizadeva za stalno naselitev lune z ARTMIS-ovim baznim kampom in vse okoli nje (pošiljanje ljudi na Mars).

Luna – človekova muza
Luna ni na papirju le naravoslovni pojav, vendar tudi kulturna značilnost in v umetnosti tudi muza. Prvi ljudje so si luno predstavljali kot človeški obraz (kar je bil navdih za prvi film Potovanje na luno), ritem življenja, sogovornico človeka, čistost in predvsem tako imenovano ‘ogledalo’ v človekovo ali kulturno samopodobo.

Živa Žvanut, 3. ag

Viri:
https://solarsystem.nasa.gov/moons/earths-moon/overview/
Slika 1: https://www.mozaweb.com/sl/Extra-3D_animacije-Nastanek_Zemlje_in_Lune-209803
Slika 2: https://www.discovermagazine.com/the-sciences/why-do-we-always-see-the-same-side-of-the-moon
Slika 3: https://www.timeanddate.com/eclipse/total-lunar-eclipse.html
Slika 4: https://en.wikipedia.org/wiki/Neil_Armstrong
Slika 5: https://old.delo.si/znanje/izobrazevanje/kabinet-cudes-pred-clovekom-na-luni-je-bil-clovek-v-luni.html